petek, 29. november 2013

Poročno križarjenje - 3. 11. 2013, osmi dan: Benetke, izkrcanje in splošni vtis

Zbudila sva se v deževno jutro, ki je bilo prav nalašč za konec potovanja. Optimistična sva šla v samopostrežno restavracijo na zajtrk, vendar nisva pričakovala, da bo pol ladje tam z istim namenom... Nikjer ni bilo prostega stola. Zato sva odšla na zajtrk v streženo restavracijo, kjer je vse potekalo 10-krat hitreje kot pri večerjah. 


En natakar je prinesel sok, drug je nosil kavo, tretji kruh, četrti pecivo, peti je prinesel jedilni list, šesti 10 sekund za njim pobiral naročila. Kakorkoli že, prišla sva skozi do 8h, nato pa sva se samo še poslovila od ladje in ob 8.45 že stopala po rampi na terminal. Prtljaga je pri izkrcanju še prej na svojem mestu, tako da smo samo pobrali svoje kovčke in odšli do avtobusa. Ob 8:55 se je za naju zopet začela realnost.




Še par besed o ladji, agenciji in križarjenju nasploh

Za križarjenje kot poročno potovanje sva se odločila po ogledu križarke maja letos. Izlet, poimenovan „Razvajanje na krovu“, sva dobila kot neke vrste predporočno darilo. Vsak trenutek, ki sva ga preživela tisti dan, je neposredno vplival na odločitev, ki sva jo sprejela le 1 teden kasneje – opustiva prvotni načrt in greva na križarjenje!

Pri agenciji b2b križarjenja so nama uredili vse potrebno, mi dajali povratne informacije na vse oslarije, ki sem jih vprašal, na koncu pa z odličnim vodičem (ki smo ga imeli tudi maja) poskrbeli, da na križarjenje res ne bova pozabila.

Križarka MSC Fantasia pa... VAU! Mogoče bi se komu zdela kičasta, ampak taka je. 

Je ogromna (za lažjo predstavo – čolni za reševanje, ki visijo ob bokih ladje, sprejmejo vsak 150 oseb), odlično opremljena, urejena, čista – torej je lahko upravičeno važna. Ima milijon barov, vsak z drugačno temo, vsak poseben. Nama je bil že pri prvem obisku najbolj všeč Manhattan bar.

 
 
 
 

Na krovu so štiri restavracije, od tega tri strežene in ena samopostrežna. V sedmih polnih penzionih nisem naletel na nobeno jed, ki bi jo pustil (mogoče je bila pica brez paradižnika malce dolgočasna, ampak še vedno dobra). Najbolje pa jim gredo paradižnikova omaka (dal bi jo na vse, tudi na sladico!), mesne kroglice, ribe, testenine vseh vrst in sladice. Čeprav sem naročil komplet sokov, dobil pa vinski komplet, sem bil z izbiro vin (no, poskusil sem samo dve, saj mi je natakar Deni dvakrat prinesel odličen rose) več kot zadovoljen.

 
 
 


Kabina je bila ena A s štirimi plusi. Čistijo jo dvakrat na dan, sobarji so prijazni, komunikativni (čeprav je Andry na vsak način želel z nama govoriti kar po rusko). Prostora je več kot dovolj. 

Če pomislim, da nama ne bi spremenili notranje kabine v zunanjo z balkonom... Težko bi si potovanje zapomnil v taki meri.


Najde se za vsakogar kaj. 
 

Lahko se rekreiraš, lahko ležiš in se pražiš, lahko se udeležiš vseh animacij (ples, aerobika, joga, kvizi itd.) in predstav (akrobatske, glasbene, plesne), lahko pokupiš vse spominke na krovu (vključno z urami za 2000 € - skonto že upoštevan), ali pa delaš vsakega po malo in si tako pričaraš najlepši možni izlet v življenju.



Odločitev: čez 5 let gre celotna družina na tako potovanje. Mogoče prepričava tudi svoje domače, da pridejo zraven – vem, da bi uživali.

Popotnika (spodaj sta najini ladijski kartici, ki sta alfa in omega na križarki):

Ni komentarjev:

Objavite komentar