sobota, 23. november 2013

Poročno križarjenje - 27. 10. 2013, prvi dan: Benetke in vkrcanje

Zgodaj zjutraj, ko so se na Dolgem mostu zbirali prvi maratonci, sva z Mašo čakala na avtobus za Benetke. Prišel je točno, bil je dvojni, usedla sva se na prvo nadstropje (in se smejala sebi in ostalim, saj je bil s 175 cm pač prenizek za skoraj vse osebke moškega spola – vključno z vodičema) in srečna, da sva prešla čez prvo mogočo oviro, oddrvela proti Italiji.



Kazalo je, da bo to najhitrejše vkrcanje v zgodovini.

Ni bilo. Prva ovira – Beneški maraton se zgodi na isti dan kot Ljubljanski, tako da je bil Ponte della Liberta polovično zaprt, iz vseh strani pa so prihajali potniki za križarke. Po polžje smo s polurno zamudo prišli do pristanišča, uspešno oddali prtljago in odšli do terminala... ko izvemo, da ladje še ni, ker zaradi megle ne sme v pristanišče. Ko smo razmišljali, kam bi se dali, je ravno počasi lezla ritensko k pomolu.

Vse bi bilo krasno, če ne bi morali ladje še očistiti in izkrcati prejšnjo rundo potnikov. Tako se je zadeva zavlekla za dobri 2 uri. K sreči je sonce opravilo svojo nalogo in prebilo meglo, tako da sva prve sončne žarke ulovila že kar pred terminalom.


Ob približno 14.30 sva se prebila do stolov na terminalu in opazovala prvo dejavnost uslužbencev s križarke – fotografiranje pred plakatom križarke. Po nadaljnji uri so klicali našo številko (18). Prebila sva se mimo človeškega zamaška, od koder sva že videla bare, restavracije in kabine križarke (vsaj v mislih). Vkrcavanje je šlo hitro naprej in tako sva ob 16.05 že stopala po hodnikih proti svoji kabini.

Pred najino kabino pa... Kovček! Vesela, da sva lahko končno šla pod tuš, sva najprej letela na kosilo, nato pa počivat v kabino. Beseda o kabini; rezervirala sva notranjo kabino (brez oken), dobila kabino z balkonom (in sanjskim pogledom vsako jutro, dan in večer). Čakanje na terminalu se je tako pošteno izplačalo.
 

Na prvo večerjo sva zaradi manjših nesporazumov skoraj zamudila (po par dneh sva ugotovila, da niso tako zelo strogi glede vseh pravil). Kljub temu sva prvi večer uživala v kabini in sva sladko zaspala ob pridušenem zvoku morja.

Nadaljevanje sledi...

2 komentarja:

  1. Heja!

    Najprej - vse čestitke za poroko. Sploh nisem vedel, da je bilo to vajino poročno potovanje! Škoda, da nista tega rekla - na ladji imajo celo kopico ugodnosti za mladoporočence... no, pa drugič... :))))

    Komaj čakam nadaljevanje zgodbe!

    p.s. - Ponte della Libertà je pravilni naziv

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Hvala za popravek :)
      V bistvu ste nekje sigurno upoštevali to, saj sva dobila kabino z balkonom, rezervirala pa sva notranjo kabino, poleg tega naju je prvi večer v kabini čakala penina in košara sadja, na koncu pa sva dobila še priznanje in zahvalo... Drugič bo pa samo še obletnica ;)

      Izbriši