petek, 29. november 2013

Poročno križarjenje - 2. 11. 2013, sedmi dan: Dubrovnik

Uro sem si navil ob 6:30, da sem lahko gledal, kako plujemo proti Dubrovniku. 


Žal sem pozabil, da pridemo z zgornje strani (zavijamo okoli otokov), tako da samega starega mesta z ladje ni bilo videti. Kljub temu se je splačalo, saj je bil vzhod prav veličasten, otočki pa tudi.



Po zajtrku sva se sama podala proti staremu mestu – brez večjih težav, saj sva končno spet razumela jezik (kar pa ne moreva trditi za par ostalih potnikov, ki niso razumeli, da je vozovnica za mestni avtobus na samem avtobusu dražja kot v trafiki...).
Dubrovnik naju je presenetil:
  1. Veliko bolj strm je, kot sem si predstavljal. Stopnice gor, stopnice dol, huh-puh, da prideš do vrha.
  2. Je VELIKO bolj čist kot recimo Bari ali Atene.
  3. Znajo hrvaško! (Kdo bi si mislil, kajne?)
  4. Izjemno lepo je ohranjen, zanimiv, presenetljiv... cel dan bi lahko preživel v njem. 



Potem, ko sva zaokrožila vse naokrog, sva se usedla v kafiču in spila ledeni čaj ter ožujsko, zatem pa stopila še v trgovino po vince. 
 
 
 

Prodajalka je prav v strahu pozdravila:
„Hello.“
Midva pa: „Dober dan.“
Prodajalka je z veseljem začela govoriti in nama ponujala različna lokalna vina, vsa vesela, da končno sliši domače besede (pri 4000 potnikih na križarki je tistih par 10 Slovencev pravi balzam za ušesa – najbrž nas že imajo raje :D).
 
 


Polna navdiha sva se odpravila na raziskovanje in našla zalivček pod obzidjem, kjer so se v morje ravnokar spravljali turisti v kajakih. 
 

Jaz sem zaliv uporabil za namakanje do kolen – spet sem pustil kopalke na ladji, kajpak. 

 
 

Po krajšem sprehodu sva prišla še do gradu, nato pa počasi odpeketala nazaj proti ladji. Še dobro, saj se je ravno, ko sva stopala zadnjih par metrov do ladje, začel padati dež. Prvič na potovanju. Očitno je tudi nebo izvedelo, da se izteka.
Do konca dneva sva pohajala po trgovinicah, iskala še zadnja darilca za domače, se sladkala na palubi ob čokoladni sladoledni kupi in koktejlu mudslide (mljask!), nato pa odšla še na zadnjo večerjo na običajno lokacijo.
 

Nadaljevanje sledi...

Ni komentarjev:

Objavite komentar